Tudi Oprah Winfrey ni zgradila imperija tako, da je vse počela sama. Zakaj potem svoje podjetje še vedno vodiš kot eno samo delovno mesto?

Morda tvoj problem ni pomanjkanje časa.

Morda je problem v tem, da je tvoje podjetje še vedno preveč odvisno od tebe.

Ti odgovarjaš na sporočila.
Ti pripravljaš ponudbe.
Ti pišeš vsebine.
Ti delaš grafike.
Ti prodajaš.
Ti urejaš spletno stran.
Ti spremljaš naročila.
Ti rešuješ težave.
Ti sprejemaš skoraj vsako odločitev.

In potem nekega dne rečeš:

»Potrebujem več časa.«

Morda res.

Ampak včasih podjetje ne potrebuje več tvojega časa.

Potrebuje manj odvisnosti od njega.

To je velika razlika.

Ker obstaja trenutek, ko podjetništvo ne bi smelo več pomeniti:

»Kaj vse moram danes še narediti?«

Ampak:

»Kaj mora biti v podjetju urejeno, da ni vse odvisno od mene?«

In prav tukaj se začne razlika med podjetjem, ki si ga ustvarila kot svoje delovno mesto, in podjetjem, ki si ga začela graditi kot sistem.

Poglej Oprah.

Ko govorimo o Oprah Winfrey, običajno govorimo o njenem obrazu.

O njenem glasu.

O njeni oddaji.

O njeni osebni znamki.

Toda poslovna zgodba Oprah je veliko bolj zanimiva od njene televizijske kariere.

Ko je njena oddaja postala nacionalno uspešna, ni ostala samo zelo dobro plačana televizijska voditeljica.

Začela je graditi lastništvo.

Ustanovila je Harpo Productions, prek katere je prevzela produkcijo in lastništvo nad svojo oddajo. Sčasoma se je njeno poslovno okolje razširilo tudi v filmsko produkcijo, revijo, knjižni klub, televizijsko mrežo OWN in druge projekte. Harvard Business School njeno zgodbo opisuje kot primer podjetnice, ki je iz začetnega uspeha ustvarila širši multimedijski sistem.

To je pomembna razlika.

Oprah ni samo vprašala:

»Kako lahko postanem boljša voditeljica?«

Vprašala je tudi:

»Kaj lahko zgradim okoli tega, kar že ustvarjam?«

In še pomembneje:

»Kaj od tega lahko postane lastnina, sistem, sredstvo in dolgoročna vrednost?«

To je podjetniško razmišljanje.

Tvoje podjetje ni tvoj seznam opravil.

To je ena od stvari, ki jih pri podjetnicah opažam znova in znova.

Podjetje začnejo iz svoje strokovnosti.

To je popolnoma normalno.

Če si fotografinja, fotografiraš.

Če si oblikovalka, oblikuješ.

Če si terapevtka, delaš s strankami.

Če si strateginja, svetuješ.

Če si kozmetičarka, izvajaš tretmaje.

Na začetku je skoraj logično, da si ti podjetje.

Ti ustvarjaš vrednost.

Ti si obraz.

Ti prodajaš.

Ti izvajaš.

Ti rešuješ.

Toda problem nastane, ko podjetje ostane na tej stopnji.

Leta.

Takrat se zgodi nekaj zelo zanimivega.

Prihodki lahko rastejo.

Število strank lahko raste.

Tvoja prepoznavnost lahko raste.

Tvoj Instagram lahko raste.

Ampak tvoja svoboda ne raste.

In to je trenutek, o katerem se v podjetništvu premalo govori.

Podjetje lahko raste, ti pa postajaš vse manj svobodna.

Če moraš biti povsod, nisi še zgradila sistema.

Predstavljaj si dve podjetnici.

Obe imata podobno število strank.

Obe ustvarjata dobre prihodke.

Obe imata prepoznavno znamko.

Prva začne ponedeljek tako, da odpre telefon in pogleda, kaj vse je treba danes rešiti.

Nekdo je poslal vprašanje.

Druga stranka potrebuje spremembo termina.

Treba je pripraviti ponudbo.

Instagram objava še ni narejena.

Spletna stran potrebuje popravek.

Nekaj je treba poslati računovodstvu.

Nekdo čaka na odgovor.

In potem se spomni še ene odlične ideje za nov produkt.

Dan je poln.

Teden je poln.

Mesec je poln.

Toda na koncu ima občutek, da se kljub vsemu vrti na mestu.

Druga podjetnica pa ima določene stvari urejene drugače.

Ve, kaj se prodaja.

Ve, komu prodaja.

Ve, kaj je njena glavna ponudba.

Ve, kako poteka proces od prvega kontakta do izvedbe.

Ve, katere naloge mora opraviti sama.

In predvsem ve, katerih nalog ne potrebuje več opravljati sama.

To ne pomeni, da je manj pomembna.

Ravno nasprotno.

Njena vloga postaja bolj pomembna.

Ker se premika iz:

izvajalke → v odločevalko.

Iz:

»Kaj moram narediti?« → v »Kaj mora biti narejeno?«

To je zelo pomemben premik.

Delegiranje ni rešitev za vse.

Tukaj pa bi naredila še eno razliko.

Ko podjetnica ugotovi, da ne zmore več vsega, je prvi nasvet običajno:

»Delegiraj.«

In ja.

Delegiranje je lahko odlična odločitev.

Ampak če imaš neurejeno podjetje, lahko z delegiranjem samo hitreje ustvariš nered.

Če nimaš jasnega procesa, boš morala proces razlagati.

Če nimaš jasne ponudbe, bo moral nekdo pomagati razumevati, kaj sploh prodajaš.

Če nimaš jasnih standardov, boš popravljala delo drugih.

Če nimaš sistema, boš postala vodja ljudi, ki jih moraš še vedno voditi pri vsaki malenkosti.

Zato problem pogosto ni:

»Potrebujem pomoč.«

Problem je:

»Najprej moram urediti način, kako moje podjetje deluje.«

Šele nato lahko začneš pametno vključevati druge ljudi, tehnologijo, avtomatizacijo ali zunanje izvajalce.