Se ti je že kdaj zgodilo, da si imela občutek, da si na tleh… pa ne fizično, ampak znotraj sebe?

Tisti trenutki, ko te življenje ustavi.
Ko ne gre več naprej po “planu”.
Ko čustva pridejo v valovih… in te preplavijo.

In ravno takrat… se zgodi nekaj zanimivega.

Ne rastemo, ko je vse popolno.
Rastemo, ko smo prisiljeni pogledati vase.

Padci niso konec. So fokus.

Ko pademo, nimamo več luksuza bežati.

Takrat začnemo razmišljati:
Kaj se je zgodilo?
Zakaj me to boli?
Kaj mi to želi pokazati?

In čeprav boli… je to najbolj iskren trenutek, ki ga lahko imamo sami s sabo.

Ker takrat ne igramo več vlog.
Takrat smo samo mi.

Vstati je odločitev, ne občutek

Velikokrat čakamo, da se bomo “počutili bolje”, da naredimo naslednji korak.

Ampak resnica?

Ne vstaneš zato, ker se počutiš močno.
Vstaneš… in šele potem postaneš močna.

Vsak majhen korak šteje.
Vsak “še enkrat poskusim” šteje.

In prav ti trenutki gradijo tvojo notranjo moč.

Ljudje okoli nas – sidra ali krila?

Na naši poti pa nismo sami.

Obstajajo ljudje, ki nas:
– dvignejo
– podprejo
– vidijo naš potencial tudi takrat, ko ga sami ne

In obstajajo tudi taki, ki:
– dvomijo
– omejujejo
– jemljejo energijo

In tukaj pride ena najpomembnejših življenjskih odločitev:

Komu daješ svojo energijo?

Energija je valuta tvojega življenja

Tvoja pozornost.
Tvoj čas.
Tvoja čustva.

To ni nekaj samoumevnega. To je tvoja valuta.

In ni vsak vreden dostopa do nje.

Ko začneš zavestno izbirati:
koga spustiš bližje…
komu prisluhneš…
komu verjameš…

se začne spreminjati tvoje življenje.

Ni problem v tem, da pademo.
Problem je, če ostanemo tam… ali pa če dovolimo napačnim ljudem, da nas tam zadržujejo.

Ko pa izbereš sebe…
ko vstaneš…
in ko začneš varovati svojo energijo…

takrat se zgodi preobrat.

Rast ni ravna črta.

Je kombinacija padcev in vzponov.
Solz in zmag.
Dvoma in vere.

Ampak vsakič, ko vstaneš…
postaneš malo bolj ti.

Vprašam te:
Komu daješ svojo energijo… in ali si to res zasluži?

Avtor: Taja S.

Ti je bilo všeč kar si prebral/a?

Deli s prijatelji: