Lahko si predstavljaš prihodnost, ki si jo želiš. Toda podjetje je ne bo ustvarilo namesto tebe.
Včasih se mi zdi, da smo manifestacijo v podjetništvu naredile nekoliko preveč udobno.
Vizualiziraj.
Zapiši svoje cilje.
Predstavljaj si, da že imaš.
Verjemi.
Spusti.
In potem …
čakaj.
Čakaj na pravo priložnost.
Na pravo stranko.
Na pravi trenutek.
Na več denarja.
Na več samozavesti.
Na občutek, da si pripravljena.
Na znak.
In tukaj se z manifestacijo v podjetništvu ne strinjam.
Ne zato, ker ne verjamem v moč vizije, notranje usmeritve ali prepričanj.
Ravno nasprotno.
Mislim, da imajo ogromno moč.
Ampak samo takrat, ko se notranja odločitev začne kazati tudi navzven.
Kajti podjetje ne raste iz tega, kar si želiš.
Raste iz tega, kar zaradi tega začneš početi.
Manifestacija brez dejanja je samo želja z lepšim imenom.
To je morda nekoliko neprijetna misel.
Ampak mislim, da jo je vredno povedati.
Če si želiš premium podjetje, vendar še vedno postavljaš cene predvsem iz strahu, kaj si bodo drugi mislili, potem nisi samo v procesu manifestiranja.
Si pred poslovno odločitvijo.
Če si želiš več prihodkov, vendar nimaš jasne ponudbe, prodajnega procesa ali načina, kako do tebe pridejo prave stranke, problem ni v tvoji vibraciji.
Problem je v poslovnem sistemu.
Če si želiš več svobode, vendar si ustvarila podjetje, v katerem moraš biti prisotna pri vsaki malenkosti, potrebuješ več kot afirmacijo.
Potrebuješ strukturo.
Če si želiš biti prepoznavna strokovnjakinja, vendar se bojiš povedati svoje mnenje, moraš nekega dne vendarle pritisniti:
Objavi.
Ne glede na to, ali se počutiš popolnoma pripravljena.
Najprej moraš videti nekaj, česar še ni.
In tukaj manifestacija postane zanimiva.
Podjetništvo je namreč v veliki meri sposobnost, da vidiš nekaj, česar drugi še ne vidijo.
Preden obstaja nova ponudba, obstaja ideja.
Preden obstaja nova znamka, obstaja vizija.
Preden obstaja večje podjetje, obstaja odločitev, da ga boš zgradila.
Preden obstaja nov trg, obstaja nekdo, ki si upa verjeti, da je tam prostor zanj.
Zato se mi zdi manifestacija lahko zelo uporabna.
Ne kot čakanje.
Ampak kot notranja usmeritev.
Najprej si moraš dovoliti videti možnost.
Potem jo moraš vzeti dovolj resno, da začneš sprejemati odločitve, ki so z njo skladne.
In tu se zgodba spremeni.
Vizija sama po sebi ni poslovna strategija.
Predstavljaj si podjetnico, ki si želi podjetje, ki ustvarja 10.000 € mesečno.
Lahko si to številko napiše na tablo.
Lahko jo vsak dan vizualizira.
Lahko si predstavlja svoj življenjski slog.
Lahko si predstavlja večji dom, potovanja in več prostega časa.
Vse to je lahko čudovito.
Ampak potem pride vprašanje, pred katerim se ne more skriti nobena vizualizacija:
Kaj mora biti v njenem podjetju drugače, da je ta rezultat sploh mogoč?
Koliko mora prodati?
Kaj prodaja?
Komu?
Po kakšni ceni?
Koliko strank lahko kakovostno sprejme?
Kakšna je njena marža?
Kako pridejo stranke do nje?
Kaj se zgodi po nakupu?
Kaj lahko avtomatizira?
Kaj mora delegirati?
Kaj mora nehati početi?
To je trenutek, ko se manifestacija sreča s strategijo.
In tam se mi zdi najbolj zanimiva.
Manifestacija je lahko začetek odločitve.
Morda si želiš določeno vrsto podjetja.
Vprašanje ni samo:
»Ali verjamem, da je mogoče?«
Vprašanje je:
»Ali sem pripravljena sprejemati odločitve, ki jih zahteva ta različica mojega podjetja?«
To sta dve zelo različni stvari.
Lahko želiš premium znamko.
Ampak premium pozicioniranje zahteva tudi sposobnost reči ne.
Ne vsaki stranki.
Ne vsaki ideji.
Ne vsaki akciji.
Ne vsaki priložnosti.
Ne vsaki prošnji po popustu.
Lahko želiš več denarja.
Ampak več denarja lahko pomeni tudi boljšo ponudbo, višjo vrednost, boljšo prodajo, večjo kapaciteto in bolj premišljene poslovne odločitve.
Lahko želiš več svobode.
Ampak svoboda zahteva sistem.
Lahko želiš večjo prepoznavnost.
Ampak prepoznavnost zahteva, da se pokažeš.
Želen rezultat vedno s seboj prinese določeno vrsto vedenja.
In tu nastane največji razkorak.
Veliko podjetnic si želi rezultat.
Manj jih razmišlja o tem, kakšna podjetnica mora postati, da lahko ta rezultat podpira.
Ne govorim o tem, da moraš postati neka popolnoma druga oseba.
Govorim o poslovnem vedenju.
Če želiš večjo znamko, boš morala morda nehati spreminjati svojo ponudbo vsakih nekaj tednov.
Če želiš večje prihodke, boš morala morda začeti spremljati številke, ki si jih prej raje nisi.
Če želiš boljše stranke, boš morala morda izboljšati pozicioniranje.
Če želiš več časa, boš morala morda nehati biti na voljo ves čas.
Če želiš voditi podjetje in ne samo izvajati storitev, boš morala del svojega časa nameniti tudi razmišljanju o podjetju.
To niso afirmacije.
To so poslovne odločitve.
Včasih manifestacija pomeni reči »ne«.
To je del, o katerem se zelo malo govori.
Manifestacija se pogosto prikazuje kot pridobivanje.
Več.
Več denarja.
Več strank.
Več priložnosti.
Več uspeha.
Ampak v podjetništvu lahko manifestacija tvoje želene prihodnosti pomeni tudi odstranjevanje.
Če želiš bolj jasno znamko, moraš odstraniti stvari, ki jo razvodenijo.
Če želiš boljšo ponudbo, moraš morda odstraniti produkte, ki nimajo več smisla.
Če želiš več časa, moraš odstraniti naloge, ki jih ne potrebuješ več.
Če želiš boljšo poslovno kulturo, moraš odstraniti odnose, ki je ne podpirajo.
Če želiš višjo raven podjetja, boš morala včasih pustiti za seboj tudi način dela, ki te je pripeljal do trenutne ravni.
In to je pomembno:
Ni vsaka rast dodajanje.
Včasih je rast sposobnost, da nekaj odstraniš.
Največja napaka je čakanje, da se boš počutila pripravljeno.
»Ko bom bolj samozavestna, bom dvignila ceno.«
»Ko bom imela več sledilcev, bom začela prodajati.«
»Ko bo spletna stran popolna, bom šla bolj resno na trg.«
»Ko bom vedela, da bo delovalo, bom investirala.«
»Ko bom imela več časa, bom uredila sistem.«
To so zelo človeške misli.
In skoraj vse imajo eno skupno točko:
odločitev je prestavljena v prihodnost.
Toda samozavest pogosto ne pride pred dejanjem.
Pride zaradi dejanja.
Jasnost pogosto ne pride pred odločitvijo.
Pride skozi odločanje.
Izkušnje pogosto ne pridejo pred prvim korakom.
Pridejo iz izvedbe.
Zato podjetništvo zahteva določeno toleranco do nepopolne gotovosti.
Ni ti treba vedeti, da bo vse delovalo.
Moraš pa vedeti dovolj, da lahko narediš naslednjo smiselno potezo.
Kaj torej pomeni manifestirati podjetje?
Zame precej manj mistično in precej bolj praktično.
Pomeni, da si dovoliš najprej oblikovati jasno sliko tega, kar želiš ustvariti.
Ne samo koliko želiš zaslužiti.
Ampak:
Kako želiš delati?
S kom želiš delati?
Kakšne stranke želiš?
Kakšno ponudbo želiš imeti?
Kako želiš, da ljudje doživljajo tvojo znamko?
Koliko prostora želiš, da podjetje zavzame v tvojem življenju?
Kaj želiš, da tvoje podjetje omogoča?
In potem pride drugi del:
Kaj moraš začeti početi danes, da se tej sliki približaš?
Tu vizija postane strategija.
VIZIJA → ODLOČITEV → DEJANJE
To je moj pogled na manifestacijo v podjetništvu.
VIZIJA
Najprej moraš vedeti, kaj želiš ustvariti.
Ne zato, da bi čakala na to.
Ampak zato, da veš, kam usmerjaš svoje odločitve.
↓
ODLOČITEV
Nato se moraš odločiti, kaj boš naredila drugače.
Kaj boš uvedla?
Kaj boš spremenila?
Čemu boš rekla ne?
Kam boš investirala?
Kaj boš poenostavila?
↓
DEJANJE
Potem mora vizija dobiti obliko.
Ponudbo.
Ceno.
Komunikacijo.
Prodajo.
Sistem.
Vsebino.
Pogovor.
Odločitev.
Izvedbo.
To je del, ki ga ne more narediti nobena afirmacija namesto tebe.
Če želiš novo podjetje, ne moreš ves čas delovati po starih pravilih.
To je morda najbolj pomemben del.
Ne moreš si želeti drugačnega rezultata in hkrati ščititi vsakega starega načina dela.
Če želiš večjo vrednost, moraš začeti drugače gledati na svojo ponudbo.
Če želiš boljše stranke, moraš drugače komunicirati.
Če želiš višjo ceno, moraš razumeti, kaj dejansko prodajaš.
Če želiš več svobode, moraš graditi sistem.
Če želiš večjo znamko, moraš postati bolj jasna.
Nova vizija zahteva nove odločitve.
In včasih je prav to tisti del manifestacije, ki ga najraje preskočimo.
Ker je veliko lepše sedeti z vizualizacijo prihodnosti kot sprejeti odločitev, ki nas danes nekoliko prestraši.
Zato danes ne vprašaj: »Kaj naj manifestiram?«
Vprašaj:
»Kaj pravim, da si želim – in katera moja današnja odločitev temu nasprotuje?«
To je veliko bolj zanimivo vprašanje.
Želim premium znamko.
Ampak še vedno kopiram konkurenco.
Želim več denarja.
Ampak moja ponudba je nejasna.
Želim več časa.
Ampak vse držim v svojih rokah.
Želim večje podjetje.
Ampak vsak teden začnem novo idejo.
Želim boljše stranke.
Ampak sprejmem skoraj vsako povpraševanje.
Želim biti prepoznavna strokovnjakinja.
Ampak svoje mnenje skrivam za generičnimi nasveti.
Morda ne potrebuješ še ene vizualizacije.
Morda potrebuješ eno iskreno odločitev.
Manifestacija ni čakanje na življenje, ki si ga predstavljaš.
Je pripravljenost, da začneš graditi življenje in podjetje, ki si ga predstavljaš.
Ne pomeni, da bo vse šlo po načrtu.
Ne pomeni, da bo vsaka želja postala rezultat.
In ne pomeni, da lahko z dovolj pozitivnim razmišljanjem preskočiš trg, številke, konkurenco, prodajo ali realnost.
Pomeni nekaj precej bolj uporabnega:
da svojo vizijo vzameš dovolj resno, da zaradi nje začneš sprejemati drugačne odločitve.
In morda je prav tukaj prava moč manifestacije.
Ne v čakanju.
Ampak v tem, da se nekega dne nehaš spraševati:
»Kaj če bi?«
in začneš odločati:
»To bom zgradila.«
Potem pa naslednji dan narediš nekaj konkretnega v tej smeri.
In še en dan.
In še enega.
Dokler tisto, kar je bilo nekoč samo v tvoji glavi, ne začne obstajati tudi v tvojem podjetju.
Vizija ti pokaže smer.
Odločitev določi pot.
Dejanje ustvari rezultat.
Brez prvega ne veš, kam greš.
Brez drugega ostaneš pri želji.
Brez tretjega pa podjetje ostane samo ideja.
Tvoj naslednji korak
Vzemi eno stvar, ki jo trenutno želiš ustvariti v svojem podjetju.
Ne petih.
Ene.
In se vprašaj:
»Katera ena odločitev bi bila danes skladna s podjetjem, ki ga želim imeti čez eno leto?«
Morda je to nova cena.
Morda jasnejša ponudba.
Morda pogovor, ki ga že nekaj časa odlašaš.
Morda investicija.
Morda objava.
Morda odločitev, da nekaj ukineš.
Morda prvi korak v sistemizacijo.
Ni pomembno, ali je velik.
Pomembno je, da je resničen.
Ker podjetje ne nastane takrat, ko si ga dovolj dolgo predstavljaš.
Nastane takrat, ko predstava dobi obliko.
In oblika se začne z odločitvijo.
POSLOVNA ENERGIJA™
Pri podjetništvu me zanima prav ta prostor med notranjim in zunanjim.
Med tem, kar verjameš, in tem, kar narediš.
Med vizijo in strategijo.
Med energijo in izvedbo.
Ker verjamem, da podjetnica ne potrebuje vedno več motivacije.
Pogosto potrebuje več jasnosti, boljšo odločitev in dovolj poguma, da jo izvede.
Manifestacija ni čakanje.
Je trenutek, ko svojo vizijo začneš obravnavati kot nekaj, kar boš morala tudi zgraditi.
Avtor: Taja S.
Ti je bilo všeč kar si prebral/a?
Deli s prijatelji:
Spodaj v kontaktnem obrazcu mi lahko pustiš tvoje sporočilo/ vprašanje/ mnenje ,...
Vesela bom!
Add comment
Comments